dario.gentile@planika-web.com  
HomePage
Alpi Giulie
Il luogo del cuore
Attività
Photo Gallery
Lavori in legno
Amici e Link
Kraj, ki mi je pri srcu
Vsakdo ima v srcu neki kraj, na katerega je posebno vezan zaradi veselja in občutkov, ki jih v njem ustvari, ter radosti, ko se vanj vrne. To je zame Sila (planota v Kalabriji). Že od mladih nog sem občudoval, kako je ta vrh gospodaril nad pokrajino moje vasi, in to mi je dajalo občutek varnosti. Njeni gozdovi so ponujali hlad v vročih poletnih dneh, medtem ko so zasneženi vrhovi zagotavljali mraz v zimskih dneh. Sila je kraj, kjer sem razvil svojo ljubezen do gora. Bila je kot nekakšen klic, na katerega sem se odzval. Na začetku sem jo odkrival s kolesom, nato pa sem se sprehajal po njenih gozdovih in odkrival samotne kraje, polne pristne očarljivosti narave. »Presenečenje,« to je občutek človeka, ki prvič obišče Silo. Težko si je zamisliti, da se lahko na sredi Sredozemlja nahaja gorski masiv s takšnimi lastnostmi. Še danes, kljub dolgoletnemu izkoriščanju Silinih izjemnih gozdnih virov, se je ohranila njena privlačnost in stroga lepota. Grki in Rimljani so začeli prodirati v Siline gozdove, iz katerih so pridobivali les za opremo ladjevja. Kralj teh gozdov je macesen, visoki in elegantni iglavec z izredno ravnim steblom, ki lahko doseže do 45 m. Gozdovi in čarobno vzdušje, ki ga ti ustvarjajo, ko jih občudujemo, nas odpeljejo nazaj v čas, ko je narava vladala nad človekom, in nas skoraj prepričajo, da je Sila res edini kraj, kjer lahko še vedno prisluhnemo tišini. Taki gozdovi ne bi bili tako privlačni in ne bi vzbujali enakega zanimanja v obiskovalcu, ko ta ne bi vedel, da lahko tu najde živali v njihovem vsakdanjem boju za preživetje.Žival, ki najbolj zaznamuje naravo Sile, je volk, saj ga najdemo na simbolu Nacionalnega parka, ki danes ščiti to območje. Ta plemenita pasja vrsta je v teh osamljenih gozdovih našla varno zatočišče, ki je kmalu postalo eno izmed njenih znamenitih kraljestev. Tu je bil volk prisoten tudi pred uveljavitvijo zakonov za njegovo zaščito, ko je drugje popolnoma izginil. Pozimi, ko sneg prekrije pokrajino, se med mnogimi sledmi lahko jasno opazi nezamenljive sledi volkov, ki so pravi in edini gospodarji teh krajev. Današnja Sila ni več t.i.«magna silva« (veliki gozd), katero so Rimljani spoštovali, saj so bili prestrašeni od njene neprodorne prostranosti. Kljub temu pa ljubitelji gorskih vrhov vedo, da občutki, ki jih imamo, ko se zamislimo v tišini gozdov, prekinjeni le od šumenja dreves, ki jih boža veter, napolnijo našo dušo s posebnimi sugestijami. Ti občutki so najbolj dragoceno darilo, ki vam ga bo podarila Sila.
by oppositearts.com dario.gentile@planika-web.com