|
|
Julijske Alpe
 “ Nobeden od hribov, ki sem jih videl, se ne približuje Julijcem.”. Tako je Julius Kugy izrazil svojo ljubezen do njegovih najljubših vrhov, tistih, ki so ga očarali že v letih, ko je obiskoval gimnazijo v Trstu in jih je občudoval skozi okno. Te besede se mi zdijo najprimernejše za opis teh skrivnostnih, privlačnih in veličastnih gora. Ostri vrhovi, globoke doline, obširni gozdovi, enkratno rastlinstvo in živalstvo ter skrivnostno in očarljivo podzemlje zaznamujejo Julijske Alpe, ki so zato najbolj divje in najbolje ohranjeno območje celotnega alpskega predela. Predvsem podnebje je tu divje, zelo ostro zaradi gmot mrzlega zraku, ki prihajajo iz sibirskih step. Julijci se lahko ponašajo z veliko biološko raznovrstnostjo, saj ležijo na meji med sredozemskim in celinskim svetom, ki imata popolnoma različne bioklimatske značilnosti. Zaradi njihove oddaljenosti in osamljenosti jih je planinsko gibanje iz konca 19. stoletja zanemarilo. Šele Julius Kugy je z vrsto vzponov razkril divjo lepoto špičastih vrhov Julijskih Alp in dokazal, da so Julijci tehnično zahtevni, čeprav ne presegajo 2863 m Triglava. Višinske razlike med dni dolin in vrhovi so
 zelo velike in primorajo planince, da opravijo dolge in naporne vzpone, preden se soočijo z zahtevnimi predeli na skalovju. To je le krajši namig na naravne lepote Julijskih Alp, za katere sicer ne obstaja dovolj besed, da bi jih lahko opisali. Ni namreč mogoče popolnoma izraziti čustev, ki jih bodo te gore sprožile v srcu tistih, ki se jim bodo približali z ozirnostjo in občudovanjem.
|